Shayles un Tshuves in “Hilkhes Libe” Forverts – 12/19-25/2008

(Questions and Answers in the Matter of Love)  [transliterated and annotated by Goldie Adler Gold]

Fun der khaznte Khane Slek


 


Tayere khaznte,

 

Mayn zun iz 18 yor alt. Mir hobn tomid geshtelt dem trop oyf dertsiung [emphasis…education] in undzer mishpokhe. Undzere kinder zenen geven talmidim in yidishe tog-shuln [day schools]. Mir hobn ale mol farzikhert az zey zoln tsugreytn zeyer heymarbet un hobn zey geholfn mit proyektn, un zey gemutikt [encouraged] tsu bakumen gute tseykhns. Mayn zun Jordan iz geven a mitl-mesiker talmid [mediocre student] un hot gedarft shver arbetn tsu bakumen nishkoshedike [passing] tseykhns. Er hot tomid faynt gehat, vos mir drikn [pressure] oyf im tsu dergreykhn di beste tseykhns. Itst iz Jordan in zayn letstn yor fun mitlshul [high-school] un er zogt undz, az er vil nisht geyn in ‘college’. Er taynet [claims] az “lernen zikh iz nisht far mir”, un volt beser gevolt fardinen [earn] gelt. Er arbet itst in a restoran un vil vern a sarver [waiter] dortn iber a yor. Er hot nisht keyn plener oyf der tsukunft [future] un nisht keyn arbet-tsiln […goals]. Er iz foyler [lazy] un vil nor kukn oyf televizye un shpiln video-shpiln dem gantsn tog. Vi zol ikh im iberredn [persuade], az er darf bakumen a ‘college’-dertsiung? Er vil afile nisht araynshikn keyn aplikatsyes.

 

A mame mit bildung [education]

 

Tayere m-m-b,

 

Koydem-kol, halt ikh, darft ir onnemen [accept]

dem fakt, vos Jordan halt nisht azoy fun a diplom

vi ir. Es iz meglekh [possible], az amol vet zayn meynung [opinion] zikh baytn vos shaykh tsu dem, ober nisht itst. Es zenen faran mentshn, vos kenen

zikh aleyn un zeyere mishpokhes oyshaltn [support themselves and families] on tsu bakumen a ‘college’-dertsiung, ober, avade [of course], in der hayntiker

velt iz beser tsu hobn a bakalaver [Bachelor]-diplom.

 

Es volt geven yoysherdik [fair], ven ir zogt im, az ir

vet im shtitsn [support] finantsyel bloyz oyb er

bashlist [decides] tsu farshraybn zikh in a ‘college’–-dekn zayn skhar-limed, internat [tuition, dormitory]

un esn. Oyb er bashlist nisht zikh tsu farshraybn in ‘college’, darf er aykh tsoln dire-gelt [rent] un farn

esn, oyb er voynt mit aykh. Ir darft nisht batsoln

far zayne naye kleyder un nisht vashn zayne vesh.

Oyb er geyt nisht in ‘college’, bashlist er tsu vern

an umophengiker [independent] arbeter un er muz

azoy lebn. Oyb er geyt yo in ‘college’ vet ir im

oyshaltn biz er bakumt arbet, un er vet tsu yener

tsayt zayn beser tsugegreyt oyf tsu bakumen a

pozitsye un mer gelt. Jordan darf aleyn bashlisn –

azoy tsi azoy.

Tayere khaznte,

 

Ikh khaver zikh itst mit a vunderlekhn bokher.

Er iz klug, hot a gutn postn un a fayne mishpokhe. Di eyntsike problem – er iz aza lemeshke! Ven er derzet a shpin [spider], loyft er aroys fun tsimer.

Ven mir kukn oyf a film un epes shreklekhs geshet

oyfn ekran, dekt er zikh tsu di oygn. Ven der

dokter hot im gegebn an aynshpritsung [injection], hot er gevolt ikh zol shteyn derbay. Di reshime fun azoyne gesheenishn [occurrences] iz a lange. Vi ken ikh im baytn, er zol zikh oyffirn  mer menerish?

 

Nisht keyn lemeshke

 

Tayere n-k-l,

 

Ir darft redn ponem-el-ponem mit ayer khaver vegn dem, ober nitst nisht [don’t use] azoyne terminen vi “menerish”. Dos vet im poshet baleydikn [insult], un say-vi darf men nisht redn vegn mut [courage], nitsndik azoyne terminen vi “maskulin” oder “femenin”. Zogt im pinktlekh di zakhn vos arn aykh. Zogt im, az er darf reagirn mer dervaksn, un az ir zent nisht zayn mame. Efsher vil er bloyz bakumen ayer oyfmerk durkh azoyne shtik: oyb azoy, vet er oyfhern azoyne zakhn tsu ton.

 

++++++++++

Tayere khaznte,

 

Ikh veys nisht vi azoy tsu farrikhtn dem toes. “Danktog” hob ikh geredt mit a noentn fraynd vegn mayn zuns finantsn. Ikh hob geredt mit bitl un mayn shnur hot untergehert. Ikh veys, az zey voltn nisht gevolt, az ikh zol redn vegn zeyere finantsn mit keynem nisht. Mayn shnur hot geshribn durkh blitspost, az zi hot nisht dertseylt mayn zun, ober zi iz nisht tsufridn mikoyekh dem. Ikh veys, az zi hot gehert nor a shtikl funem shmues–dos ergste shtikl, opgerisenerheyt. Vi gib ikh ir tsu farshteyn mayne reyd?

 

Nayn mos reyd (chatterbox)

 

Tayere n-m-r-,

 

Ir darft onklingen ayer shnur un betn mekhile, vos ir hot geredt vegn zeyere perzenlekhe inyonim. Ir darft moyde zayn, az ir hot zikh nisht rikhtik oyfgefirt. Ir darft tsuzogn mer azoyns nisht tsu ton. Es iz shver tsu konfrontirn emetsn. Dankt ir far dem vos zi hot aykh gegebn di meglekhkeyt zikh tsu antshuldikn un gebn ir tsu farshteyn.